Bi rad spoznal tuje države? Se naučil novega jezika? Se srečal z drugačno kulturo? Razširil svoj krog prijateljev?
Takole nekako te vabijo letaki in spletne strani, ki ponujajo program Evropske prostovoljne službe.
Pa je vse to res? Pa še kako!
Finska ali Urugvaj?
Moj zagovor diplome se je nestrpno približeval. „Zdaj se bo pa začel real life!“ Služba pa konec 3-mesečnih počitnic. Jaz pa sem razmišljala samo o tem, kako bi šla nabirat izkušnje v tujino.
In zagledam nekega dne tale EVS! O, super! V 2 tednih smo napisali prijavo za Finsko. Vmes so se ponudili še Urugvajci, ampak na žalost bi morala na odobritev projekta čakati 6 mesecev Vseeno je poudarek na EVROPSKA prostovoljna služba – torej znotraj EU gre zelo lahko, izven nje pa je malce bolj težavno.
Zamudila sva zajtrk!
Papirji urejeni, potujeva 1. julija! Seveda sva se odločila, da na poti do najine končne destinacije mesta Kokkola (zgornja polovica finske obale, ob morju), ne izpustiva priložnosti, da pobliže spoznava Helsinke. Ogled trdnjav, palače, tržnice, pristanišča, mestne plaže … Nato pa na zaslužen počitek! Zbudila sva se utrujena, sonce pa (pra res!!) visoko na nebu! Ooo, zajtrk pa že ob 7.30. Tole sva pa že prepozna. Odhitiva do recepcije, kjer nama zaspana receptorka iz nočne izmene razloži, da je ura 5. zjutraj in da lahko še malce podremava
Ko ne veš, na koga bi bil jezen
Najino potovanje sva nadaljevala v Tampere – mesto med dvema ogromnima jezeroma. Čeprav sva priletela v poletnih 26 stopinj, so naju po dveh dneh pričakale bolj finske temperature – med 10 in 15 stopinj Celzija. Seveda ni treba posebej omenjati mrzlega vetra, ki neprestano piha iz morja.
Tako sem zavita v celotno paleto toplih oblačil iz svojega kovčka zmrzovala na avtobusni postaji v Tamperah. Avtobus naj bi prišel čez 45 minut. Čakamo, zmrzujejo, čakamo … V tem času sva se spoprijateljila z Nemcem Hajom, ki je pred enim dnevom prvič pristal na finskih tleh. Čakamo, zmrzujemo … In ga zagledamo! Avtobus! Zapelje okrog ovinka, še malo pa bo pri nas …Hmm, zapelje mimo in izgine za naslednjim vogalom!
Razočaranje, jeza in še enkrat razočaranje. Od mimoidoče gospe izvemo, da avtobus ustavi samo, če iztegneš roko!
Pa gremo še enkrat 45 minut ….
Savna, savna, savna …
Savna v študentskem naselju, savna na pomolu pred najinim mladinskim centrom … Mogoče še beseda ali dve o najinem delu. Delala sva v mladinskem centru Villa Elba v Kokkoli, kjer so v poletnem času pripravljala glasbeni festival za mlade. Vse polno nadobudnih najstnikov iz cele Evrope – midva pa kurila savno (na drva!), sodelovala pri delavnicah in mednarodnem večeru.
Zakaj so okrog naju samo Afričani?!?
Stanovala sva v študentskem naselju – nizke lesene hiške, prostorni apartmaji za 3 osebe – vsak eno ogromno sobo (Finci zelo cenijo zasebnost, zato dvoposteljnih sob v študentskih domovih praktično ne poznajo!). Ker je najino študentsko naselje cenovno ugodnejše, v njem stanuje vse polno tujcev – 90 % od njih so Afričani!!!
Sicer sem pričakovala, da bova doživela manjši kulturni šok, ampak kaj takega pa vseeno ni bilo v načrtu! Zakaj Afričani? Finska vsem študentom ponuja brezplačno šolanje, medtem ko bi morali doma v svojih državah (Nigerija, Južno Afriška Republika) za študij odšteti velike vsote. Tako se jih veliko odpravi po svetu. Edini pogoj za pridobitev vizuma je, da imajo na računu 2.000 ameriških dolarjev, ki pa jim jih vedno lahko za čas pregleda posodi bratranec ali stric iz Anglije
Afričani ali Finci? Seveda so naju najini sosedje zelo lepo sprejeli – odprti, vedno nasmejani s tistimi prelepimi belimi zobmi, so naju pozdravljali še preden smo se sploh osebno predstavili. Tako da če bi mogla izbirati med Finci in Afričani, lahko brez težav rečem, da so se mi najini temnopolti prijatelji precej bolj vtisnili v spomin – seveda pa tudi med Finci obstajajo izjeme. Niso tako mirni in nekomunikativni, kot si jih morda predstavljamo – le malce več časa potrebujejo.
Gremo v Alko po „en pir“!
Na Finskem alkohola ne prodajajo v trgovinah s hrano in pijačo, ampak je za to treba zaviti v specializirano trgovino z alkoholom Alko. Tam seveda preverijo tvojo osebno izkaznico … in potem končno lahko kupiš „en pir“!
Podatki o najini dogodivščini:
Prijava: do 1. aprila
Odhod: 1. Julija
Skupni najine dogodivščine: 2 meseca
Več o EVS: www.evs.si/
